Prvenec ugledne srbske igralke in protivojne aktivistke Mirjane Karanović je drama oziroma psihološki portret žene z grenkim okusom balkanske krvave epopeje.
Če gremo v mislih nekaj let nazaj, se je v filmu Grbavica (2006) kot Bošnjakinja Esma spopadala s posledicami posilstva, tukaj pa se v vlogi gospe Milene bojuje s krušenjem fasade ugledne beograjske družine. Mirjana Karanović je režiserka, soscenaristka in glavna akterka filma Dobra žena. Kot je sama dejala v enem izmed intervjujev, ni naredila filma o zločinu, ampak film o našem odnosu do zločina. V filmski zgodbi spoznamo poročeno, zrelo, negovano, ljubečo, dobro situirano žensko, ki živi popolno družinsko življenje v uglednem predmestju srbske prestolnice. Njen vsakdanjik je preplet predanosti družini, druženja s prijatelji in skrbi za popoln zunanji videz. Iznenada, kot strela z jasnega, pa v ta ritual udari vest o njeni težki bolezni in razkritje skrivnosti (do sedaj) idealnega moža. Med pospravljanjem njihovega lepega stanovanja namreč najde videokaseto s partnerjevimi nečednostimi in grozotami, ki jih je zagrešil med vojnim spopadom v Bosni in Hercegovini. V tistem trenutku se zamaje ves njen svet in preplavi jo kruta resnica. Soočiti se bo morala z moralno-etičnimi vprašanji in se morda prvič v življenju sama odločiti o svoji prihodnosti. Bo védenje o možu zakopala globoko v svojo podzavest in živela naprej v svojem peščenem gradu lažne varnosti ali pa se bo podala na pot sprememb in s tem povezanih izzivov? Z režiserkini besedami: »Gre za zgodbo o povprečni ženski srednjih let, ki nikoli ni podvomila o svojem življenju, nikoli globlje podvomila o ozadju njenega lagodnega življenja.«
Fabula nas sili k razmišljanju o tem, kaj bi sami storili na Mileninem mestu. Vprašanje je več kot aktualno, saj se rane vseh nas nekdanjih Jugoslovanov (udeleženih in neudeleženih v vojni) še niso povsem zacelile. Za vse srbske ubogljive in pokorne ženske, ki se nikoli niso spraševale o »poslanstvu« svojih mož, bratov, sinov, ljubimcev ali očetov v balkanski vojni, pa film verjetno predstavlja nek opomin ali »pouk« iz spoznanja. Za konec lahko samo še rečemo – odlična tragedija srbske žene, z močnimi dialogi in živo kamero, ki nas vsekakor prepriča.