Že nekaj časa lahko slišimo nenavaden izraz »zahodni Balkan«. Kaj naj bi to pomenilo? Države zahodnega Balkana so tiste države bivše Jugoslavije, ki še niso v Evropski uniji, in Albanija. Hrvaška je veljala za del zahodnega Balkana do leta 2013, ko je postala članica EU. Zemljepisne meje so se zatem kar naenkrat spremenile in zahodni Balkan se je premaknil za korak bolj jugovzhodno. Pojem torej dejansko predstavlja čakalnico za vstop v EU. V tej skupini so države, ki želijo vstopiti v Unijo, a še vedno ne dosegajo vseh demokratičnih, pravnih in ekonomskih standardov, ki jih ta predpisuje. So torej v postopku, ne pa na cilju. Lahko bi torej rekli, da je končni cilj pridruževanja ukinitev celotne regije – preostali Balkan je že v EU (z izjemo dela Turčije), ostane nam zgolj še zahodni del.
Balkan ima pri večini ljudi bolj kot ne slabšalni prizvok. Balkan velja za področje, od koder bi si ljudje želeli oditi, pri čemer pa odhod iz Balkana ni samo fizični odhod posameznika. V veliko primerih se za odhod odločijo kar celotne države. Mnogi Slovenci menijo, da je njihova domovina začela odhajati z Balkana z osamosvojitvijo leta 1991, zagotovo pa je odšla leta 2004, ko se je pridružila EU. Enako menijo tudi mnogi Hrvati. A čeprav številni Slovenci mislijo, da živijo na Zahodu ali vsaj v srednji Evropi, se mnogi Italijani ali Avstrijci s tem ne bodo nikoli strinjali, saj zanje še vedno ostajamo zgolj slovanski balkanski barbari.
A težava z Balkanskim polotokom ni zgolj geopolitična, temveč tudi čisto geografska: kako sploh določiti zgornjo mejo polotoka? Trenutno najbolj sprejeta definicija postavlja mejo po rekah, in sicer po Soči in Vipavi do Ljubljanice in nato po Savi do Donave in Črnega morja. (Tej definiciji seveda oporekajo Italijani, saj bi to pomenilo, da je Trst del Balkana, kar bi omogočilo legitimne aspiracije po slovanski zasedbi mesta.) Vendar ali je Balkanski polotok sploh – polotok? Polotok je namreč po definiciji del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, pri čemer mora biti del kopnega, obdan z morjem, daljši od razdalje med točkama, kjer je povezan z ostalim kopnim. Ta pogoj v primeru Balkana ni izpolnjen. Med Trstom, kot najbolj severozahodnim delom polotoka, in najjužnejšim rtom v Grčiji je malce krajša razdalja kot med Trstom in Odeso, najbolj severozahodnim delom polotoka. Še več: med Rostockom na Baltiku in Trstom je manjša razdalja kot med Trstom in Odeso, s čemer bi lahko celotno zahodno Evropo upravičeno šteli za polotok, a je ne.
Ta zmeda ima korenine že na samem začetku. Nemški geograf August Zeune je leta 1808 polotok poimenoval »Balkanski«, ker je menil, da se gorovje Balkan razteza od Črnega morja pa vse do Jadrana. A Balkan se nahaja zgolj v Bolgariji, kjer se razteza po sredini države od meje s Srbijo do Črnega morja.
Gorovje, ki pa se dejansko razteza prek večine polotoka, zmotno poimenovanega po Balkanu, je Dinarsko pogorje. Dinaridi so eno največjih in zagotovo tudi najmanj poznanih gorovij Evrope. Najverjetneje ravno zaradi problematične definicije Balkanskega polotoka. Države zahodnega Balkana namreč sploh niso države, v katerih se nahaja Balkansko gorovje, temveč gre za države Dinarskega gorstva. Dinaridi se namreč raztezajo od Albanije prek Kosova, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hrvaške pa vse do jugozahodnega roba Slovenije. Jugoslavija ni bila zares balkanska dežela, temveč dinarska (pa ne le zaradi njene valute).
Tudi velik del Slovenije pripada Dinaridom, veliko večji kot Alpam: celotna Notranjska, vse do Krima nad Ljubljanskim barjem, pa Kočevsko, Suha in Bela krajina, Nanos in Trnovsko-Banjška planota, vse do Sabotina in Kolovrata. Tudi Kraška planota je del Dinaridov. Od tod izraz dinarsko-kraški svet. Krilatica, da Slovenija – ali vsaj njen zahodni del – leži med Alpami in morjem, je torej zmotna: zahodna Slovenija se razteza od Alp preko Dinaridov do morja.
Pomanjkanje zavedanja o obstoju Dinaridov pri večini Slovencev najverjetneje izhaja iz enakega razloga kot zanikanje balkanskosti: torej iz dejstva, da se to gorovje razteza proti jugovzhodu oziroma tja, kjer mnogi Slovenci ne bi več radi bili. Zato raje poudarek na Alpah, ki se razprostirajo proti zahodu, v bolj elitno družbo držav, kar naj bi predstavljale kvalitativno razliko vis-à-vis področja bivše Jugoslavije.
Skratka, med Alpami in Balkanom so vmes še Dinaridi. Zato bi morali države zahodnega Balkana pravilneje označiti kot dinarske države. In Slovenija je (delno) tudi del te združbe. Vsekakor pa si želimo malce več poznavanja geografije s strani institucij Evropske unije.