László Nemes: Savlov sin

Filmska zgodba nas popelje v kruti, neusmiljeni in hladni svet koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem. Eno od najbolj zloglasnih nemških taborišč med drugo svetovno vojno, ki so ga imenovali tudi tovarna smrti in zadnja postaja. Piše se oktober 1944 in iztrebljanje judov ter drugih sovražnikov tretjega rajha je na vrhuncu. Krematoriji obratujejo noč in dan, plameni iz dimnikov švigajo visoko v zrak in smrad se zajeda v ljudi. Protagonist filma je madžarski jud Saul Ausländer, ki je pripadnik sonderkommande (posebna enota). Ti so skrbeli, da je med plinskimi celicami in pečmi vse potekalo gladko. Film obravnava upor judovskih taboriščnikov oktobra 1944, a v prvi plan postavlja osebno dramo posameznika – Savla. Akterjevo ime nas (ne)hote opomni (spomni) na biblijsko zgodbo o Savlu, ki je doživel svoje spreobrnjenje in je postal Pavel. Vsakodnevna rutina Savlovega dela, se spremeni v trenutku, ko najde truplo dečka, za katerega trdi, da je njegov sin. V svetu, kjer so človeške vrednote porušene in so vsak trenutek na preizkušnji človečnost, vzdržljivost in pogum, doživi spreobrnjenje. Zastavi si cilj, da bo dostojno pokopal potomca. Morda gre za najtežjo in najdrznejšo nalogo v okolju, kjer vladajo pravila vic in pekla. S tem pade v vrtinec skrivalnic, prikrivanj in nevarnosti.
Prizori so živi, igra je realistična in glasba ravno prav prisotna, da se pred nami lahko odvije del grozljive freske o življenju za bodečo žico. Ob tem se nam odvrtijo tudi sekvence iz drugih filmov, ki obravnavajo Auschwitz ali druga taborišča – npr. Sofijina odločitev (Sophie’s choice 1982), Hanina vojna (Hanna’s War (1988), Premirje (The Truce 1997), Ponarejevalci (Die Fälscher, 2007).
László Nemes je sicer bolj režiser kratkih filmov, a je s tem celovečercem zadel v sredino tarče. Tokrat gre za neposredno fabulo o preživetju, ki ne parafrazira in ne išče mitičnih razsežnosti. Avtorjeve besede so več kot zgovorne:« Pripovedovanja sonderkommandov so po drugi strani konkretna, pričujoča in otipljiva. Opisujejo natanko, v dramatičnem sedanjiku ‘običajno’ delovanje tovarne smrti, njeno ureditev, pravila, delovni ritem, izmene, nevarnosti in največjo produktivnost.«