Predpostavimo, da bo igralniški turizem v Novi Gorici po korónakrizi zatonil ali pa se vsaj v veliki meri preselil na splet. Ostalo bo veliko zgradb in ljudi, znanja in potenciala.
Pričujoča vizija se pozitivno navezuje na avantgardno energijo in miselnost, po kateri je bila pred sedmimi desetletji v duhu sodobnosti zgrajena Nova Gorica. Če je šlo lahko takrat – udarniško, ustvarjalno, solidarno in z mladimi silami – lahko gre zdaj znova! Prav Nova Gorica je tista, ki zmore nemara prvi zares revolucionarni preskok iz post-tranzicijskega mačka ter koronske utrujenosti v novo, drugačno in boljše življenje!
Novogoriška avantgarda naj enkrat znova pokaže pravo, emancipirano smer razvoja mesta in ljudi. Vzpostavi naj nekaj povsem novega, boljšega, kar bo sijalo preko mentalnih meja! Občine in podjetja, najnaprednejši posamezniki, šole in organizacije na območju naj skupaj začnejo preporod v zares trajnostno naravnano ustvarjalno destinacijo z visoko kakovostjo življenja in dodano vrednostjo za prebivalce in obiskovalce. Tu sta od nekdaj bili doma tako delavska kot umetniška avantgarda, tu se je živelo enakopravno, v duhu vzajemne pomoči – bratstva, sestrstva in sosedstva v najboljših in najširših pomenih teh besed!
Dokaz za slednje je nedvomno tudi uspešna kandidatura mesta za Evropsko prestolnico kulture Go!2025. Kakovostni kulturni dogodki, sveže gospodarske iniciative, obogateni izobraževalni programi in koncentracija ustvarjalnih skupnostnih ter industrijskih dejavnosti bodo spodbudili novo kvaliteto razburljivega mesta 21. stoletja, v katerega se željo preseliti največji vizionarji!
Zato v nadaljevanju predlagam velikopotezno, a hkrati povsem realistično vizijo, ki podaja tudi nekaj elementov strategije doseganja nujnih kratkoročnih prebojev, pa tudi številnih bolj trajnih učinkov transformacije mesta in njegove okolice. V odzivu na aktualno pandemsko krizo je po eni strani poudarek na prenovljeni funkciji prostorov, novem smislu njihove rabe, po drugi strani pa gre za zagon naprednih, boljših storitev ter razvoj novih človeških potencialov – nove kulture. Vse to vzcveti ob pomembni podpori občine, države, domačih ter tujih partnerjev, ob levjem deležu evropskih sredstev in gospodarskih vlaganj. Temelj in hkrati končni cilj predstavlja preobrazba človeka in lokalne skupnosti, družine in društva, delovnega in ustvarjalnega kolektiva.
Še preden pa predlagam najbolj drzne premike, naj spomnim, da nam je v letu 2020 ob osvojitvi naziva EPK uspelo zasnovati tudi Ekscenter, novo vozlišče kreativnih praks v centru Nove Gorice. Odprli ga bomo v tednih po objavi pričujočega besedila. Ustanovljen je z namenom povezovanja in spodbujanja sinergij med dejavnostmi e-hiše, Mladinskega centra, Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici, Zavoda Kersnikova, zainteresiranih predstavnikov gospodarstva s področja goriške regije ter drugih deležnikov, ki prispevajo k razvoju njegovih programov. To bo kraj srečevanja posameznikov in skupin, ki jih zanima aktivna ter napredna kulturalizacija rabe visokih tehnologij in razvoj drznih oblik ustvarjalnosti. Ekscenter bo kot novo osrčje novogoriške avantgarde spodbujal drzno podjetnost za bolj etične, trajnostne ter vključujoče inovativne produkte in storitve, prepletene s prelomnimi umetniškimi praksami in humanistično mislijo.
Preštevilni programi ter projekti Go!2025 bodo povezali prebivalce Nove Gorice in prebivalce Gorice ter v mesto pripeljali mnoge obiskovalce – nekateri od njih bodo ostali dlje časa, drugi za vedno. Trg Evrope bo drzno prenovljen z umestitvijo EPICentra, »nikogašnje« kulturne nepremičnine ter hkrati medkulturnim obeležjem »v lasti vseh«, na obeh straneh mejne črte – ki jo bo zabrisovala Ob zgoraj kmalu odprtem Ekscentru se bo v prihodnjih letih sicer zvrstilo sicer še nekaj manjših infrastrukturnih razvojnih projektov.
In da ne bi spet zmotno »vlagali v beton«, začnimo z obstoječimi nepremičninami in prostori. Za lažji začetek novega mišljenja vzemimo dva takšna prostora – enega manjšega, in drugega večjega. Oba skrivata izjemen potencial ne le v prostoru, pač pa tudi v ljudeh, njihovem znanju in izkušnjah! Nova Gorica je bogata s (kazino) hoteli, ki so v luči aktualnih trendov hočeš nočeš že v procesu transformacije njihovega namena in smisla. Zato izberimo na primer znamenita novogoriška kazinoja in hotela Park in Perla.
Mesto-kampus
Hotel Park je prazen in bo tak tudi ostal, če ne bo pridobil povsem novega profila in funkcije. Ostarelih hazarderjev ne bo nazaj, tudi ko se pandemija umiri, ta poslovni model je izpet. Predlagam, da Park postane srce študentskega kampusa, na katerega se navezuje (vedno več) manjših študentskih domov ali stanovanjskih skupnosti v mestu. Za to bi potreboval razmeroma malo prenovitvenih prostorskih posegov, nemara le nekajmanjših kadrovskih sprememb – ostanejo isti ljudje z izkušnjami in znanji, le pridružijo se jim novi, mladi! Park torej postane programsko razširjen študentski dom, ki vključuje tudi storitve (deloma neformalnega, vsem Goričanom ponujenega) izobraževanja, zabave in nekega novega zdravega načina življenja, prehranjevanja ter boljših odnosov med mladimi (in starejšimi). V partnerstvo naj se poleg občine vključijo tudi univerza in druge sorodne inštitucije v mestu, ki očitno želi in tudi zmore postati atraktor za vrhunsko znanost, umetnost in inovacije. Hotel Park kot vozlišče študentskega življenja potrebuje razmeroma malo tehničnih oz. fizično-prostorskih prilagoditev, kmalu lahko postane pozitivna profitna dejavnost, ali vsaj ostaja na pozitivni ničli. Tu ostane veliko infrastrukture ter zaposlitvenega profila nespremenjenega, gostinstvo deluje naprej z novimi, trajnostnimi smernicami, dvoranski prostori se uporabijo za predavanja, delavnice, druženja in kakovostno zabavo ob naprednih kulturnih vsebinah. Tudi tukaj so rezidenti-študenti (združeni s tistimi iz Perle) vključeni v redizajn, rekonceptualiziranje nekaterih interiernih in eksteriernih segmentov. Park se poveže v partnerstva z bližnjimi ponudniki blaga in storitev ter urbanimi programi, ki so pravkar v nastajanju z načrtovano prenovo Delpinove ulice, kar je že v fazi realizacije, pridružuje pa se ji tudi „pametna“ Cankarjeva. Kot celota ima Park zelo dober estetsko-arhitekturni potencial! Gre za odločen pričetek kampusa-v-mestu, če ne celo mesta-kampus.
To bi nedvomno pomenilo zanimiv doprinos k pobudi Evropske komisije Novi evropski Bauhaus, ki naj bi po nedavnih besedah Ursule von der Leyen »sprožil ustvarjalno in interdisciplinarno gibanje, ki bi razvijalo tako estetske kot funkcionalne standarde skladno z najsodobnejšo tehnologijo, okoljem in podnebjem.« Menim, da Nova Gorica lahko vzpostavi eno bolj drznih, avantgardnih iniciativ v EU, ki postane hkrati tudi laboratorij za njeno ustvarjalno in trajnostno prihodnost. Evropa se zaveda hkratnega potenciala in grožnje svojih mnogih srednje-velikih in malih mest, ki se bodo v bližnji prihodnosti morala prav tako bistveno transformirati.
Tak preskok je potreben zaradi velikih premikov v načinu dela, izobraževanja (na daljavo), prehoda na nove oblike tehnološko naprednega a trajnostnega gospodarstva, neizbežnih migracij in okoljske krize. Velika mesta so prepolna in kakovost življenja v njih pada, tržno-kapitalistični model je očitno izpet in umira na obroke, medtem ko podeželje postaja vse bolj dostopno in udobnejše za zdravo bivanje. Nastajajo nove oblike trajnostno naravnanih skupnosti. Te se upirajo tradicionalnemu modelu mezdnega dela, ki temelji na brezglavi gospodarski rasti na račun okolja, in obstoječim družbenim hierarhijam. Danes vse več mladih razmišlja (in dela) zelo drugače! A tako v novih oblikah urbanih skupnosti kot v vračanju na podeželje se skrivajo mnoge ekološke, ekonomske in demografske pasti. Da bi se jim izognili, moramo združiti najboljše in najnaprednejše razmišljajoče znanstvenike, filozofe, tehnologe, umetnike, načrtovalce, obrtnike, oblikovalce, menedžerje, arhitekte, ekonomiste, inženirje, sociologe, inovatorje itd.
Od Argonavtov do Perle do novih Argonavtov
V sorodnem duhu, toda z veliko večjim zamahom se v času hitre transformacije Parka v kazinoju in hotelu Perla odvija bolj postopna, a temeljitejša in za mesto odločilna prenova. Kratkoročno se manjši del hotela orientira v kongresni turizem ter ohrani »klasično hotelsko« funkcijo, srednjeročno pa se vzpostavi napredna rezidenčna skupnost »Argonavti.« Ta pospešeno bogati ponudbo in povečuje privlačnost lokacije ter mesta tudi za kongresni oziroma tradicionalno-hotelski del, ki znova vzcveti. Kako?
V Argonavte pridejo mladi kreativci, ki v Ljubljani ali Kopru in drugih večjih mestih v bližini več nočejo plačevati oderuških najemnin v zameno za slabo kakovost mestnega življenja, mnogi od njih pa tako delajo le še na daljavo. V Novo Gorico (znova) pridejo torej najboljši in najprodornejši. Ne le, da se po širši regiji šušlja, kako se tukaj pričenja pomemben gospodarski in kulturni razcvet, privabi jih tudi dobro merjena oglaševalska akcija, ki komunicira z jasno in zavezujočo ponudbo: vabimo vizionarje in zagnane delavce, intelektualni in ustvarjalni proletariat, ki bo uspeval v pravičnem in zdravem okolju, soodločal in si pravično razdeljeval plodove ustvarjenega! Argonavti bodo soustanovili eno najbolj naprednih mest in mikro-regij v Evropi.
Že videno? Že pozabljeno? Da, to je zgodba o drznosti in uspehu nekega poprej zaspanega, nemara dekadentnega mesta na periferji dveh držav. V megafonu prihajajoče Evropske prestolnice kulture odmeva širom EU in še posebej po jugovzhodni Evropi, za katero naj Nova Gorica predstavlja še posebej močan magnet. Avantgardno mesto se znova prebuja in prinaša rešitev za življenje po koronakrizi! Saj res; starejša zgodovina pravi, da so bili Argonavti drzni krmarji po neznanem, raziskovalci in prevpraševalci možnega, novejša pa, da je prvotni hotel, preden je iz njega nastal kazino Perla, bil zgrajen z idejami avantgardne skupine OHO prav pod imenom Argonavti.
Predlagam: sobe v današnji Perli (tistem delu ki ni namenjen kongresnemu ali hotelskemu turizmu) novi naseljenci dobijo po simbolični najemnini, ki je subvencionirana s strani javno-zasebnega konzorcija zainteresiranih organizacij. Prednost rabe imajo apartmaji, na voljo pa je tudi nekaj ducatov sob, ki so lahko deloma tudi hotelske.. Ljudje so namreč siti klasičnih hotelov, Argonavti pa bodo nekaj povsem drugega! Perla kot zgradba torej deluje povečini kot je doslej, tako navzven kot navznoter, le da v njej ni več igralništva. Na nekoliko spremenjen način se z dodano vrednostjo osvežene podobe ohranja vse ostale storitve: konferenčni center deluje skorajda nespremenjeno, hotel pripravlja večino obrokov novim naseljencem ter drugim gostom v napredni restavraciji (skrbno zasnovane lokalne, trajnostne kulinarike), wellness in kavarna dobijo novo skupnostno vzdušje, igralniški prostori se postopoma preobrazijo v povezovalna in ustvarjalna vozlišča, kjer se predajajo veščine in znanja (kongresna funkcija), se srečujejo ljudje raznolikih kultur in prepričanj iz širšega prostora, izmenjujejo se ideje ter kujejo partnerstva in projekti.
Nove rezidente se vključi v redizajn teh storitev; postanejo soavtorji, soizvajalci ter hkrati uporabniki. Argonavti postanejo privlačni za Novogoričane, Goričane in za širšo regijo, »staroselci« so enakovredno vključevani tako v procese odločanja kot ustvarjanja in nenazadnje konkretne izdelave tega novega mesta v mestu! Hotelski del tudi omogoča krajša bivanja gostujočih raziskovalcev, strokovnjakov in mentorjev, ki pomagajo pri revitalizaciji mesta, občine, (čezmejne) regije, tukajšnjega podjetništva, izobraževanja, socialnih storitev, kmetijstva, športa, turizma in industrije. Trajno priseljeni pa prenesejo kraj bivanja, torej stalno bivališče v Novo Gorico, iz pridobljenih povprečnin in drugih prejemkov se financira javne (ali javno-zasebne) programe. Obremenitve javnih storitev kot so: zdravstvo, šolstvo in socialno varstvo so sprva s strani priseljencev minimalne, saj gre predvsem za osebe v poznih dvajsetih in tridesetih letih, ki so večinoma še brez otrok. A že kmalu zatem se demografska slika regije izboljša…
Koncentrični krogi novega razvoja
Tudi drugi hoteli ali kazinoji ter podobna trenutno slabo izkoriščena infrastruktura lahko podprejo kratkoročno hotelsko, predvsem pa rezidenčno rabo. Za to potrebujejo zgolj manjše kozmetične prenove podobe (atmosfere) in predvsem gastronomske in t.i. »doživetvene« ponudbe z bogatim programom dogodkov za mreženje, krajša oziroma daljša izobraževanja in programe za revitalizacijo telesa in duha. Ponudbo za naglo rastoče potrebe novih bolj ali manj stalnih rezidentov ter obiskovalcev dopolnjujejo manjši ponudniki nastanitev na deželi in mnogi drugi nezasedeni prostori: bivši Kemometal, Laščakova vila, prostori ob železnici ter postindustrijska dediščina novogoriških (ter tudi čezmejnih) predmestij in podeželja kar kličejo po novi rabi!
Večina zaposlenih v dosedanji igralniško-turistični industriji ob dopolnjeni izobrazbi ali delni prekvalifikaciji ohrani svoje službe, te pa postanejo bolj kakovostne Izobraževalni programi in projekti se odvijajo v Argonavtih, na univerzi in drugih povezanih izobraževalnih institucijah. Posebna pozornost je pri tem posvečena enaki obravnavi spolov, medgeneracijski solidarnosti ter spodbujanju kulturne raznolikosti. Iz Argonavtov, Parka ter nenazadnje tudi Ekscentra (ki leži prav na pol poti med obema) , prihajajo najdrznejše zamisli in vizije za novo prihodnost čezmejne Goriške. Tukaj se povezujejo podjetja in umetniki, javne ter nevladne organizacije in raziskovalci vseh vrst, da bi si medsebojno delili in na mlade prenašali znanja in veščine za ključne gospodarske in družbene inovacije! Ekscenter je jedro vzpostavljanja kakovostnih zaposlitev, novih, pravičnejših oblik dela in naprednih zagonskih mikro-iniciativ. Prav v času objave pričujočega besedila se v to sliko umešča še bodoči Center zelenih tehnologij, zapolnjujeta pa jo še tudi močan potencial Medpodjetniškega izobraževalnega centra in bližnjega Primorskega tehnološkega parka, tu so še Šolski center Nova Gorica, gimnazija in mnoga močna podjetja. V tej mreži organizacij, ki morajo dobro uskladiti svoje programe, se srečujejo lokalni podjetniki, kmetje, vinarji, visoko-tehnološka podjetja ter javni in nevladni kulturniki, prostorski načrtovalci, premišljevalci družbe in okoljevarstveniki. Ob vrhunskih mentorjih in strokovnjakih se skozi delavnice in tutorstva v izobraževalne programe odločno vključi tudi Center za socialno delo in predvsem Zavod za zaposlovanje, ki sta na Goriškem kadrovsko močna in kakovostna. Zaposlitve, ne le v ustvarjalnem sektorju, postajajo vse bolj raznolike, trajne in varne, spodbuja se prehajanje iz atipičnih, razpršenih in nestalnih oblik v redne zaposlitve.
V izdelovalnem laboratoriju Ekscentra se ob navezavi na MIC in lokalna podjetja, ter ob sodelovanju študentov, dijakov in priseljencev izvedejo vsi potrebni projekti za hitro refunkcionalizacijo novih prostorov. V hotelske sobe se namesti modularne enote z malimi kuhinjami, razvije se mestna in regijska transportna mreža trajnostnih oblik mobilnosti. Poprejšnja hotelska kuhinja se po permakulturnem principu preobrazi v široko sprejemljivo in karseda ekološko gastronomijo z lokalnimi sestavinami in recepti. Napredni gastronomski dogodki, ki promovirajo lokalne pridelovalce, pritegnejo tudi obiskovalce iz drugih krajev v Sloveniji in Italiji. Alternativno so (npr. v Parku) na voljo tudi manjše a dobro opremljene skupnostne kuhinje po vzoru študentskih domov, ki so navezane na dobavne in vrednostne verige širše regije.
Spletno igralništvo se lahko organizira in razvija iz pisarn, ki so lahko na ustreznejših lokacijah, ne pa v središču mesta. Velik del sedaj praznih pisarn lahko tako v prostorskem kot tudi kadrovskem smislu postane regijska svetovalnica in koordinacija projektov, ki širšo skupnost in predvsem (tudi drobno) gospodarstvo preobrazi za 21. stoletje: tukajšnji zaposleni že dobro obvladajo tuje jezike in komunikacijo, razumejo potrebe čezmejnih gostov (ne le italijanskih), postanejo lahko (online) svetovalci, partnerji, s tem pa promovirajo izdelke in storitve Goriške in sosednjih regij. Skupaj z okoliškimi kulturnimi oziroma turističnimi pa tudi športnimi društvi razvijejo inovativen koncept »permaturizma«, ki je organiziran po modelu programa PERMA.lab-a iz Go!2025. Gre za okvir, ki zagotavlja doseganje ciljev trajnostnega inoviranja ter razvoja družbe, po katerem se ravnajo vsi ključni programi Evropske prestolnice kulture. Izpeljal sem ga spodaj podpisani iz načinov oblikovanja permakulture, ki jih je kot sistem emancipacijske prakse in kritičnega mišljenja utemeljil David Holmgren – vse programe je treba misliti in izvajati kot dober permakulturni vrt!
Predlagam torej drzno zavezništvo vseh ključnih organizacij in podjetij regije na podlagi jasne strategije revitalizacije in transformacije goriškega koncepta (tokrat zares trajnostnega) turizma, ki je umeščen v kakovostno, dobro življenje prebivalcev. Ponovni vznik destinacije Nova Gorica kot ustvarjalnega, mladega mesta naj slavi trajnostni napredek, sodobno izobraževanje ter vrhunski dizajn v najširšem pomenu, torej tudi napredne podjetniške in življenjske sloge – hkrati pa išče možnosti zares trajnostnega razvoja, če ne kar odrasti. Temelji na t.i. »pametno specializiranih« storitvah, naprednih urbano-ruralnih zavezništvih ter socialnih inovacijah, hkrati pa uveljavlja najboljše od »starih modrosti upravljanja« z viri (permakultura, zadružništvo, so- in samoupravljanje ipd.).
Glede na dobro usklajenost s prihajajočimi razpisnimi prioritetami in razvojnimi programi se bo razmeroma zlahka pridobivalo mnoge državne in predvsem evropske finančne spodbude in druge ugodnosti, ki bodo močno dopolnile oziroma pokrile zagon in začetno vzdrževanje tega celovitega transformacijskega procesa.
Nova Gorica v prihodnjih letih tako ni le (vnovič) sinonim za avantgardno ustvarjalnost, temveč tudi za radikalne tehnološke inovacije zelenega preboja. Tod cvetijo zagonska mikro-podjetja ter socialno-podjetniške iniciative, tu se zares doma počutijo tudi podeželski (kmetijski, gozdarski, vinarski) podjetniki, svoj dom pa najdejo nenazadnje tudi vizionarski vlagatelji. Naseljenci izpred sedemdesetih in tisti izpred petih let so se v 2025, ko je Nova Gorica Evropska prestolnica kulture, že ustalili v mestu in njegovi okolici. Ne le trajno transformirano »avtohtono prebivalstvo« z visoko stopnjo zadovoljstva ter zaposlenosti, temveč tudi dotok mladih ustvarjalnih ljudi in svežih zamisli so temelji razvoja mesta, njegovega cvetočega gospodarstva in bogate kulture.