Človeštvo je od leta 2010 do leta 2019 povečalo potrošnjo železove rude iz 1777,9 milijonov kubičnih metrov na 2315,7 milijonov kubičnih metrov (to ustreza kvadru dimenzij 1 x 1 x 2,3 km), kar pomeni, da se je potrošnja povečala za 30 odstotkov. Od leta 2010 do leta 2019 se je svetovno povpraševanje po nafti povečalo s 4061 milijonov ton na 4456 milijonov ton, kar pomeni, da se je povpraševanje povečalo za 9 odstotkov. Po podatkih USGS (United States Geological Survey) je svetovna proizvodnja litija leta 2020 dosegla 82 tisoč ton, medtem ko je leta 2010 znašala manj kot 30 tisoč ton, kar pa pomeni, da se je proizvodnja povečala malenkost manj kot trikrat. Po današnjih ocenah bo svetovna rast proizvodnje litija rasla po 20 odstotkov na letni ravni do leta 2030.
Litij služi kot bistven element akumulacije energije in omogoča napajanje naprav z električno energijo, ne da bi te morale biti ves čas priključene na nek statičen vir elektrike, in ga, glede na sedanjo raven razvoja baterij, ni mogoče nadomestiti. Litij omogoča, da se te naprave lahko gibljejo. Ali tako, da jih prenašamo sami, da one prenašajo nas ali pa same prenašajo kaj drugega. Za zdaj se zdi, da so te naprave avtonomne zgolj v času delovanja, ko imajo energijo akumulirano, medtem ko je odločitev o napajanju teh naprav še vedno v naši domeni oziroma zadeva našo odločitev.
Razvoj tehnologij, ki se uvrščajo pod oznako “Level 5 autonomy” (Avtonomija stopnje 5), kar pod črto pomeni, da lahko stvar oziroma naprava vse odločitve sprejema samostojno, naj bi bil po napovedi Elona Muska dosežen že letos. Gibanju po prostoru, pri katerem se človeku ni več treba zanašati na lasten energijski potencial, bo pridruženo, da mu ni več treba biti niti šofer. Po odmiku od moči njegovega lastnega telesa in odmiku od moči koordinacije lastnega gibanja bo človekovi avtonomiji pri gibanju preostalo le navodilo vozilu o željeni destinaciji, nakar se ga bo za nekaj koordiniranih in nadzorovanih kilometrov poti prestavilo v izolirano kapsularno enoto, varen objem umetne inteligence; ko bo naseljen v stroj.
A komu bo ta prevoz namenjen? Bo del javne infrastrukture, bo servis vključenim v globalne trge, bo lastnina peščice najpremožnejših? Bodo vozila peljala po svojih koridorjih ali pa se bodo med njimi na kolesih, v lovu za urno postavko, prebijali še dostavljalci hrane? Preden namreč z vso nadutostjo obupamo nad usodo človeka, ki se bo prevažal po ožilju cyber-mest prihodnosti, velja vzeti v obzir dejstvo, da se je prebivalstvo velemest, kot so New Delhi, Šanghaj, Daka, Kinšasa, Lagos in Istanbul, od nastopa tega tisočletja več kot podvojilo. Po koncu hladnovojnega obdobja sta z odprtjem trgov in razvojem novih trgov postajali gibanji ljudi in kapitala intenzivnejši, obsežnejši, hitrejši in predvsem neposredno razvidni. Ti gibanji sta v smeri svojega premika ustvarjali pritisk oziroma kompresijo, na drugem koncu pa pomanjkanje, praznino, vakuum oziroma depresijo. Ti gibanji sta vsaka sebi plen in žrtev, slepi avtomat, ki brzi čez savano, ne da bi zase vedel, ali lovi ali beži, ali sledi ali je sleden. Ker je zaslužek v Mumbaju desetkrat večji kot na podeželju? Ker gre samo za “Circle of Life” iz pesmi Eltona Johna; za eksistencialistično sploščenost, kjer usodo poznamo in odgovor enostavno vemo, kot ga ves čas ve Jamal Malik v Revnem milijonarju; ker gre za nasmeh v tovarniškem mestu, ki doleti Roberta de Nira in Meryl Streep v tretjem poglavju filmske mojstrovine Michaela Cimina Lovec na jelene?
Hrvaški statistični urad (DZS) ocenjuje, da se je od vstopa v EU v tujino odselilo okrog 230 tisoč državljanov, čeprav samo Nemški statistični urad (Destatis) beleži 295 tisoč priseljenih hrvaških državljanov. Kot posledica notranjih migracij je od osamosvojitve naprej število prebivalcev raslo samo v Zagrebu in okoliških naseljih. V enem od teh bo hrvaški vizionar električne mobilnosti Mate Rimac zgradil 200 tisoč kvadratnih metrov velik kompleks s proizvodno halo, poslovno stavbo in kampusom za 2500 zaposlenih, medtem ko polja v okolici zarašča gozd. Preden so v Srbiji protestno zavzeli ceste ter prisilili svoj parlament in predsednika, da prekinejo spreminjanje zakona o razlaščanju, je mednarodna rudarska korporacija Rio Tinto pomagala razvoju raznih dejavnosti v mestu Loznica že od leta 2004. Tam ji je do letos uspelo kupiti 40 odstotkov od 250 hektarjev zemljišč (okrog 1 milijon kvadratnih metrov), ki jih potrebujejo za izgradnjo rudnika v vrednosti 2,4 milijarde dolarjev na področju, kjer se nahaja 10 % vseh znanih svetovnih zalog litija.
Zdi se, da bi morali vsaj začasen uspeh protestov pozdraviti. A ne gre verjeti, da bo Rio Tinto prenehal zasledovati svoj plen. V takih primerih navadno žrtev omaga prej kot lovec. A včasih, ko se lovec že zazre in nameri, vidi kako mu plen pogled vrača. In potem včasih lovec pusti živeti. Včasih je bilo kdaj tako.