Številka 12 poletje 2013

Kulturni boj

Naroči

Uvodnik

Strategija resnice

Po mnenju nekaterih mislecev je izvorni greh in s tem temelj evropske civilizacije potrebno iskati v Platonovi politeji (ki jo bomo v želji po aktualizaciji spreobrnili v državo). Tam naj bi filozof prvič v zgodovini dopustil laž kot legitimno sredstvo za dosego pravične družbe. Svet modrecev, če si lahko tako dovolimo imenovati vladajoči sloj njegove sončne države, je edini, ki ima moč in možnost motriti svet, drugim preostane zgolj tisto, kar jim je bilo (od narave ali usode) položeno v zibko: repeticija. Ponavljanje tako na službenem področju, kot tudi na področju znanja – komur pač ni dana veščina mišljenja, ta se mora (saj učenje je konec koncev vedno ponavljanje) učiti od drugih.
Seveda Platon ni ustvaril nekega zarotniškega recepta za celotno zgodovino. Njegova želja je bila zgolj z razumom dospeti do najpravičnejše družbe. Poleg tega spet ne moremo trditi, da je Platon v družbo – v strukturirano človeško skupnost – uvedel laž in prevaro. Ne, ta je bila gotovo vedno prisotna. Njegova inovativnost je bila v tem, da je kot legitimno sredstvo v filozofskem dokopavanju do pravične družbe dopustil laž in s tem, v nasprotju s svojimi predhodniki in predvsem s svojim učiteljem Sokratom, vključil laž v pot doseganja dobrega, resničnega, lepega, enega.
Vendar, da ne bi vse to pisanje izzvenelo v preveč znanem slogu, češ politika nas nateguje, je nujno, da problematiko postavimo v pravi kontekst. Rekli smo, da je Platonovo legitimiranje laži izvorni greh in s tem temelj celotne evropske civilizacije. S tem ne mislim izključno na ulično jadikovanje nad tem, da nas ta ali oni oblastnik zavaja in vzdržuje svojo moč z lažmi. Konec koncev je Platon svojo državo, ki ni nikoli dosegla svoje uresničitve, zasnoval kot upor proti krivičnemu stanju . Gre za pomembnejše vprašanje, koliko laži je že v vsakem političnem ali svetovnem nazoru, v vsakem boju, ki ga vidimo kot boj za boljši in pravičnejši svet, za boljši in srečnejši jutri.
Kaj pa sploh mislimo, ko govorimo o laži? Vrnimo se k Platonovi državi. Lahko bi rekli, da je njegovo razmišljanje stalo na dveh premisah. Najprej, da nekaj takega, kot je družba, kot je strukturirano bivanje posameznikov (oseb, ljudi, človeških bitij), sploh je, sploh biva. In posledično, da če ta družba obstaja, mora obstajati tudi njena resnična, (lepa, pravična, ena) oblika. V nasprotju s to gnilo in koruptno družbo, ki se pase pred našimi očmi, gotovo obstaja neka druga družba, družba, ki deleži na resnici, pravici, lepoti, enem. V nasprotju s heteronomno družbo interesov in podlosti, moramo stremeti k idealnemu, avtonomnemu in organskemu redu sončne države.
Seveda, stremljenje k resnici spada k filozofovemu poslanstvu. Vendar v nasprotju z resnico trikotnika: ta namreč lahko počiva zgolj v filozofovi glavi, resnična družba pa je v svojem bistvu drugačna. Potrebno jo je namreč udejanjiti. In to lahko storimo samo prek (konkretnih) ljudi. Ker pa vsi ne morejo biti Platon – in kar se plete v filozofovi glavi, se ne plete v konjederčevi – je potrebno tistim manj umnim pomagati, čeprav po krajši poti. Ker je resnica zgolj ena in obča, jo morajo pripoznati vsi, pa četudi se bo za ta cilj potrebno poslužiti »plemenite laži«.

Laž pa ni več laž, saj postane nujna pot do resnice. Postane strategija. Vendar, če je ta resnica tako življenjsko odvisna od strategije, se kaj hitro dogodi, da strategija in resnica sovpadeta, da postaneta nerazločljivo povezani. Tako je pot do resnice tlakovana skozi laž, edini način, da jo dosežemo pa je, da si sistematično, na pravi način, lažemo.

Miha Kosovel

Izdajatelj:

Društvo humanistov Goriške, XXX, divizije 13a, 5000 Nova Gorica

Odgovorni In glavni urednik:

Miha Kosovel

Uredniški odbor:

Jerneja Grmadnik, Marijana Koren, Blaž Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Gregor Vuga

Likovna urednica:

Katja Pahor

Izvedbeno oblikovanje:

Marša Marušič, Katja Pahor

Lektura:

Jerneja Grmadnik, Blaž Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka G. Lisjak, Tanja Žuvela

Leto izida in natisa:

poletje 2013

ISSN

2232-2582