Spolnost

Nedvomno je ena velikih tem, ki zaznamujejo dvajseto stoletje, prav spolnost. Od Freudovih zapisov na začetku stoletja do seksualne revolucije na koncu šestdesetih let, od feminističih do LGBT gibanj se je dojemanje spolnosti, spolnih praks in družbene vloge spolnih akterjev povsem spremenila. Večina teh šol in gibanj je v osvoboditvi spolnosti iz tradicionalnih okvirov videla tudi svojo osvoboditev od patriarhalnega ali politično-ekonomskega ustroja družbe. Intelektualna in kulturna kritika razumevanja spolnosti je bila namreč v veliki meri politična. Šlo je za emancipacijo tistih skupin, ki naj bi jih prevladujoča hegemonična skupina ravno z vzdrževanjem specifične spolne morale kot norme potiskala na margino. Zato se je diskurz o spolnosti vedno bolj vezal na diskurz o identitetah in naposled na diskurz o pravicah. Najbolj vidna posledica tega v akademiji je nedvomno razrast t. i. gender studies na zahodnih univerzah.
Zdi se, da danes, čeprav smo že krepko vkorakali v novo tisočletje, debata o spolnosti ostaja še vedno ujeta v diskurzivne sheme dvajsetega stoletja. Še več, pozicije, ki si na tej temi stojijo nasproti, so bolj ali manj podedovane iz premislekov izpred več desetletij. Vztrajajo, ker so bolj izraz politične profiliranosti kot resnega razmišljanja o fenomenu spolnosti. Zato se večinoma dogaja, da se zanemarja realne spremembe, ki so se v vmesnem času dogodile. Na primer: dandanes se je mnogo bolj radikalno odločiti za celibat ali spolno vzdržnost pred poroko, kot se iti spolnih eskapad. Tisto, čemur se je nekoč reklo promiskuiteta, dandanes ni več znak spolnega libertinstva (ali grešnosti), temveč navaden način, kako posamezniki občujejo med sabo (ali si vsaj mislijo, da bi morali, pa jim ne uspeva). Govoriti o spolnih praksah v javnosti ni več izraz drznosti, saj ima že vsak mainstream medij temu namenjeno rubriko, kjer dopisnik iz Londona ali kakšen zdolgočasen honorarec piše o desetih pozah, v katerih bosta najbolj uživala, rubrika pa se nahaja ob kuharskem kotičku, saj je spolnost – tako pravijo – potreba kot katerakoli druga.
Ena izmed teorij, nastalih v revolucionarnem študentskem zanosu prejšnjega stoletja, je, da se bodo s padcem meščanske spolne morale spremenili tudi družbenopolitični odnosi; torej, z osvoboditvijo spolnosti iz spon sramu in zaprtosti za domačimi štirimi zidovi bo padel sam kapitalizem. Toda v veliki meri se je izkazalo ravno nasprotno. Z javno »detabuizacijo« se je spolnost iz varnega zavetja domačega ognjišča zelo hitro preselila na trg. Spolna sla je postala temeljno gonilo sodobnega potrošništva. Še brisalce za avto izbiramo na podlagi velikost prsi gospodične, ki jih reklamira. Zdi se, da mora biti danes vse seksi: knjige, intelekt, sedežne garniture. V tej poplavi seksualiziranih objektov se bo kmalu moral še sam dobri stari spolni akt ena-na-ena reklamirati, da je seksi.
No, tudi mi pri Razpotjih smo se, zaradi želje po klikih, odločili, da zajamemo duh časa, in posvetimo celo tematsko rubriko spolnosti. Ker pa smo znani po tem, da radi vsako stvar, ki jo vzamemo v roke, mučimo, vam obljubljamo, da vas naši teksti, za razliko od ostalih, ne bodo prav nič vzburjali ali pohujševali.