Številka 48 poletje 2022

Slovani

Naroči

Uvodnik

Še vedno vojna

Še pred začetkom zbiranja besedil za tematski sklop o Slovanih nam je predmet teme že razklala bratomorna vojna; zdelo se je, da nas zgodovina potiska k temu, da se med poluradnimi stereotipnimi potezami slovanstva osredotočimo predvsem na tiste mračne, usodne, samodestruktivne.

Toda kako upravičeno je pravzaprav to? Smo slišali kdaj govoriti o »bratomornosti« romanskih ali germanskih ljudstev? Je to zato, ker nam zgodovina za to ne bi dala priložnosti?

To nam že nekaj pove o tem, kako vidimo slovanske narode. Zahodni narodi pobegnejo obtožbi bratomornosti, ker jim je priznana modernost – so prej neka določena koncentracija moči kot pa skupnost ljudi. Vojna med njimi je sicer nesrečna zadeva, ampak navsezadnje razumljiva, resničnost ni lepa in igre moči ter nadvlade vključujejo tudi to; tu ne vidimo nobenega krvnega zločina.

Slovane (nemara zlasti vzhodne) pa imamo očitno za mnogo bolj enotno in prvinsko gmoto. Različni centri politične moči in meje med njimi tu dajejo videz sekundarne ter naključne zgodovinske naplavine (četudi niso v resnici nič manj naključne od meja, ki dajejo obliko današnjemu Zahodu) in zato nasilne konflikte tu spremlja avra temačne ter krvave iracionalnosti, za razliko od transparentne in razumljive iracionalnosti, ki je sprožila vojne na Zahodu.

No, zadnja desetletja so seveda uvedla še eno kategorijo normalnih vojn. Ker smo sedaj civilizacijsko dojeli, kako grozna zadeva je vojna, se ta lahko dogaja le nekje drugje, v delih sveta, ki tega še niso dojeli – in šele tedaj se smemo vplesti tudi mi, da naredimo red. Nesrečen seštevek teh idej je bil, da je legitimacija vojne s tem dobila nezgrešljivo rasno podlago. Seveda pravimo, da so vojne povsod »tragične«, toda tragične so tudi tragedije, pa več kot toleriramo njihov obstoj. Šele nekje na lestvici svetlosti kože udeležencev vojne preidemo od zgolj »tragičnosti« k neznosnemu, travmatičnim škandalu, ki se ne bi smel nikoli zgoditi.

Trenutna vojna torej prekrši obe »legitimaciji«, ki tragične vojne ločujeta od neznosnih. Pogosta metoda, kako se soočimo s to travmo, je, da enemu od akterjev pripišemo diabolčino zlo: bodisi Putinu bodisi Zahodu. Če se le da, pa se izogibamo sklepu, da je vojna nemara stvar teh časov.

S tem ne mislim kakorkoli privzdigovati bremena odgovornosti vpletenih. Toda za bolj distanciran pogled je tak zaključek neizogiben: če so tako Rusija kot Ukrajina kot Zahod vsaj v grobem iste sorte igralci kot pred, denimo, desetletjem, torej enako (i)racionalni in enako egoistični, potem hudodelstva vojne ne moremo razlagati z diaboličnostjo vpletenih. Dejstvo, da je konfliktna situacija degradirala vse do dna, do izbruha vojne, nam tedaj nekaj pove o pogojih, v katerih ti igralci delujejo in se odločajo.

V zadnjih letih smo spremljali pospešeno serijo nepredvidenih dogodkov – političnih in ekonomskih šokov. Politični igralci so posledično vse pogosteje zatečejo k radikalnim ali pa paničnim all-in rešitvam. Te poteze potem kot keglji trčijo v druge napete situacije in povzročijo nove pretrese, ki sprožijo nove panike drugje itd.

A tudi če ne gre za notranjo samomorilskost Slovanov, pa dejstvo, da se je konflikt razplamtel v slovanskem svetu, vendarle ni naključje. To je ozemlje, ki ga je Timothy Snyder poimenoval bloodlands. Slovani so produkt svoje zgodovine in geografije: zgodovinsko relativno mlade države na prostoru, obdanem z velesilami. Vse evropske vojne 20. stoletju – obe svetovni vojni, pa še balkanska, so se začele v slovanskem svetu. Želeli bi si, da bi bila trenutna vojna sklepni konflikt te epohe – ampak bistveno bolj verjetno je začetek naslednje.

Martin Hergouth

Izdajatelj:

Društvo humanistov Goriške, XXX, divizije 13a, 5000 Nova Gorica

Odgovorni In glavni urednik:

Martin Hergouth

Uredniški odbor:

Bojan Albahari, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor

Likovna urednica:

Katja Pahor

Izvedbeno oblikovanje:

Katja Pahor

Lektura:

Bojan Albahari, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič. Martin Hergouth, Neja Repe

Leto izida in natisa:

poletje 2022

ISSN

2232-2582