Številka 51 Pomlad 2023

Ritual

Naroči

Uvodnik

Ritual, ponavljanje, smrt

Antropolog Carlo Severi v knjigi The Chimera Principle raziskuje ritualizacijo komunikacije in ohranjanje spomina v neevropskih kulturah. Himera, starogrško mitološko bitje z levjo glavo, kozjim trupom in kačjim repom, Severiju predstavlja mnemonično tehniko, podobo, ki zaradi svoje nenaravnosti ali nadnaravnosti deluje kot reprezentacija miselnega procesa samega. Princip himere aplicira na številne primere ritualnih predmetov iz obeh Amerik in Oceanije, ob tem pa iz (skorajšnje) pozabe privleče različne antropološke teorije, da bi postavil antropologijo spominjanja. Za uvod uporabi apologijo iz zakladnice pripovedi hasidov, vzhodnoevropskih Judov.
V pripovedi srečamo pripovedovalčevega pradeda, ki Boga časti tako, da se od družinske hiše vsak dan ob zori odpravi skozi gozd do jase, kjer pri potoku stoji mogočni hrast – ob njem spoštljivo zrecitira starodavno molitev v hebrejščini. Njegov sin, pripovedovalčev ded, dobro pozna očetovo pot in še vedno pomni molitev, ki se je je naučil v otroštvu. A njegovo zdravje je šibko in prezaposlen je z opravki, zato jutranji sprehod zaključi še pred jaso. Tam pri brezi, nedaleč od potoka, vsak dan ponovi molitev svojega očeta v čast Boga. Njegov sin, oče pripovedovalca, je še šibkejši na telesu in ima še manj časa, hrani manj spominov in ni tako veren kot prednika. Ve za pot do jase, a je ne pozna več. Na vrtu ob hiši zasadi drevo, ob katerem vsak dan postane in izgovori nekaj besed v polomljeni hebrejščini ter tako časti Boga. Njegov sin ne pozna več ne poti ne molitev. Zanje tudi nima časa. A zbuja se navsezgodaj zjutraj in vsakomur, ki je pripravljen poslušati, pripoveduje to zgodbo. To je njegov način čaščenja Boga.
Ta, za haside značilno ironična pripoved, nam naslika večplastno podobo rituala. Na prvi pogled govori o vzpostavitvi rituala in prenašanju izročila iz generacije v generacijo, četudi navidezno ne najbolj uspešnega. Zaradi krhkosti spomina in drugih (ne)predvidljivih okoliščin je pradedov ritual obsojen na pozabo, a se ne glede na to vedno znova vzpostavlja – nazadnje kot pripoved o ritualu, ki pa je tudi sama že ritual. S tem nad ponavljanje točno določenih besed, gest in simbolov postavi samo gesto ponavljanja. Ritual sam se sicer ne ohrani, a se ohrani spomin nanj, z njim pa tudi spomin na prednike. Z ritualizacijo pripovedi, ponavljanjem tega spomina, pa se ohrani tudi spomin na pripovedovalca. Severi pripoved, ki jo ponovi po zapisu Elieja Weisela, označi kot idealno, med drugim zato, ker se v njej prepletata pripoved in molitev, ki je vsebovana v sami pripovedi, čeprav od pripovedovalca izvemo, da se je ne spomni več.
Ta ritualni klobčič pa je tudi idealna snov za začetek razpredanja o ritualih. Ti so vselej povezani s ponavljanjem, a v sebi vedno že vsebujejo razliko – na pogrebnem obredu v onostranstvo vedno pospremimo drugo osebo, tudi skup žalujočih je vedno drugačen; enake besede o onostranstvu pred različnimi oltarji ponavljajo različni pridigarji, ki tudi sami ne mašujejo vedno pred istim občestvom; različne rituale prehoda v odraslost opravljajo vsakič novi otroci in starešine niso večni … saj razumete – kralj je mrtev, naj živi kralj! Če na različne oblike ponavljanja gest, besed in simbolov v različnih skupnostih pogledamo z distance, neizogibno pridemo do zaključka, da gre le za številne poskuse boja proti minljivosti. Iz te tesnobe, zavedanja lastne smrtnosti in njene neizogibnosti, smo ustvarili mnoštvo izrazov, ki niso vedno vključujoči, a venomer ponavljajo to, kar nam je vsem skupno.×

Katja Pahor

Kazalo vsebine

ritual

Matjaž Zorec

RItualizacija individualizacije

Rok Plavčak

Smrt ritualnosti

Denis Maraž

Rituali kot praksa tvorjenja novih svetov

Simon Malmenvall

Veliki teden, središče izročila

Sami Al-Daghistani

Temeljni stebri islama

Saša Hajzler

Rituali žalovanja – pogrebniški triptih

Andreja Cimprič

Čarovniški obredi v evropskem imaginariju

Aljoša Kravanja

Rituali ob koncu zgodovine

komentar

Martin Hergouth

Nutrije

Žiga Malek

O traktorjih

nihil humani

Dimitrij Mlekuž Vrhovnik

Preteklost, a brez zgodovine

ex libris

Anja Zidar

Pregled leposlovja

vizkultura

Žiga Brdnik

Rituali gledanja

kavarna evropa

Nikodem Szczygłowski

Težišče se je premaknilo proti severu

vidna ukrajina

Tatjana Žurženko

Teror, kolaboracija in odpor

Jezik, v množini

Diána Vonnák

in memoriam

Ferenc Laczó

Rapsodija emancipacije. O javnih posegih Gáspárja Miklósa Tamása

refleksija

Muanis Sinanović

Cringe in ritual

razzven

Špela Cvetko

Transcendentalnost zvočne kolektivnosti

Izdajatelj:

Društvo humanistov Goriške, XXX, divizije 13a, 5000 Nova Gorica

Odgovorni In glavni urednik:

Martin Hergouth

Uredniški odbor:

Bojan Albahari, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak, Katja Pahor

Likovna urednica:

Katja Pahor

Izvedbeno oblikovanje:

Lucija Zucchiati

Lektura:

Info Soglasnik, Lektoritanje Baza, Neja Repe, Bojan Albahari

Leto izida in natisa:

Pomlad 2023

ISSN

2232-2582