Številka 54 ZIMA 2023

Srednji vek

Naroči

Uvodnik

OGULJENI MITI, OČARLJIVA ZGODOVINA

Težko bomo našli temo, kjer bi bil razkol med konsenzom stroke in prevladujočimi predstavami v družbi tako globok in vztrajen kot pri srednjem veku. Za zgodovinarje je pobijanje klišejev o »mračnem srednjem veku« postalo že utrudljivo, v javnem diskurzu pa je označevanje vsakršne zastarele prakse, ki nam ni všeč, za »srednjeveško« tako vseprisotno, da se zdi kritika takšnega govora skoraj jalova. »Srednji vek« javnega diskurza in srednji vek zgodovinarjev sta dva različna svetova, ki ju povezuje le ozka brv predstav in podob, vtisnjenih v kolektivni spomin Zahoda: gradovi in samostani, vitezi in dame, natrpana obzidana mesteca, kuga. Toda le redkokdo, ki govorio srednjem veku kot času vsesplošne zaostalosti in mračnjaštva, se zaveda prepada, ki ga loči od zgodovinskih dognanj zadnjih sto petdeset let.
Na ta prepad je zlasti važno opozoriti, ker mnoge strukture našega vsak dana koreninijo v srednjem veku. Italijanski zgodovinar Alessandro Barbero to rad ponazori s preprostim primerom: »Zjutraj sem si zapel srajco, si nadel očala in odšel na univerzo. Zatem sem se odpravil na občino in k notarju. Zavil sem še v bližnjo cerkev in po maši pokramljal z župnikom. Doma sem si skuhal testenine s parmezanom, prelistal knjigo (rad imam predvsem romance) in odigral partijo šaha.« Srednjeveški človek bi si lahko brez težav predstavljal, o čem je govora; človek antike bi, po drugi strani, ne razumel enega samega samostalnika. Evropska zgodovina se je v več kot enem pogledu začela na novo v srednjem veku – in to lahko Slovenci rečemo še bolj prepričano od prebivalcev tistih delov Evrope, kjer so strukture rimske civilizacije v večjem številu preživele padec Zahodnorimskega cesarstva.
A morda je prav tu razlog za famo srednjega veka. Skoraj vsem strukturam preteklosti, ki jih je modernost hotela preseči, je bilo mogoče poiskati izvore v srednjem veku: osovraženi sistem zemljiškega gospostva (ki se je pri nas ohranil vse do sredine 19. stoletja), plemiški privilegiji, avtoriteta Cerkve, monarhija, oblike izobraževanja in vedenja, ki so z modernim razvojem obveljale za zastarele. Ker je pojem »srednji vek« vse od njegovega izuma v renesansi imel negativen predznak, se je na boj proti ostalinam preteklosti splačalo prilepiti oznako preživele dobe. In obratno: ohranjanje in ovrednotenje tradicionalnih struktur, ki so si ga v naglo spreminjajoči se družbi za smoter vzeli konservativci, je utegnilo biti privlačnejše, če se jim je pripisalo slavno preteklost. Še zlasti, odkar je ro mantika je v birokratiziranih in centraliziranih režimih ponapoleonske dobe, sredi družbe, ki je težila k atomizaciji, odkrila srednji vek kot mitsko epoho, ki je varovala svoboščine in spoštovala avtonomijo občestev. Absolutizma srednjemu veku pač ni bilo mogoče pripisati: zato se je bilo moč sklicevati na avtoriteto srednjega veka v boju proti reakcionarnim režimom, ki so hoteli varovati tradicijo s sredstvi moderne policijske države. Negativnemu mitu o srednjem veku se je tako pridružil pozitivni mit, ki je navdihnil imaginarije evropskih nacionalizmov. Ni naključje, da je toliko parlamentov, magistratov in univerz v 19. stoletju svoje sedeže zgradilo v neogotskem slogu.
Čeprav so spomeniki, ki jih je navdihnil pozitivni mit o srednjem veku, vse okoli nas, je predstava o srednjem veku kot zlati dobi svobode, znanosti, umetnosti, vere in viteštva danes hudo zbledela. Negativni mit je, po drugi strani, v izvrstni kondiciji. Veliko bolj, kot ga izpodbijati, se splača pokazati, da je zgodovinska resnica, kot se med podkovanimi polemikami in neprestanimi popravki odkriva raziskovalcem, neprimerno bolj zanimiva od še tako mičnih zmot in fantastičnih mistifikacij.

LUKA LISJAK GABRIJELČIČ

Kazalo vsebine

SREDNJI VEK

ANDREJA CIMPRIČ

Med propadom in preobrazbo

MIHA KOSI

Mračni srednji vek: realnost ali fikcija?

DEJAN JUHART

»Po krvi bratje, po jeziku bratranci , po kulturi pa ... «. Srednji vek kot inkubator slovenske identitete

RENATO PODBERSIČ, ML.

Srednjeveške judovske skupnosti na našem območju

TOMAŽ ZALAR

Srednjeveško vojaško izročilo na Slovenskem

MARTIN BELE

Matija Korvin – Sovražnik, ki je ostal v lepem spominu

Boris A. Novak

Trubadurska ljubezenska lirika in flamska pesniška mistika

HAYDAR SALMAN

Pridigati s podobami. Reprezentacija Kristusa v srednjeveških bestiarijih

SIMON MALMENVALL

Zgodovinska zavest med vzhodnimi Slovani v srednjem veku. Primer pridige metropolita Hilarijona

IGOR HARB

Ali so fantazijski svetovi res srednjeveški?

SAMI AL DAGHISTANI

Ali obstaja srednji vek v islamu?

KOMENTAR

WIDAD TAMIMI

Mir – izdajalsko dejanje

PETER JERMAN

Zmaga Wildersa na Nizozemskem odpira vrata sanjam drugih populistov

INTERVJU

ANDREJA CIMPRIČ

Chris Wickham : »Zgodovina ni pot nekam , temveč od nekod .«

EXLIBRIS

ANJA ZIDAR

Pregled leposlovja

DIGITALNI OBROK

KANAD CHAKRABARTI

Po medvladju, Indrina mreža

ERYK SALVAGGIO

Pogovori z odpadniškimi stroji . O Gordonu Pasku in generativni UI

KRHKA EVROPA

PETER JERMAN

Čemu služi Evropa?

GORIŠKA

MIHA KOSOVEL

» Karl Marx war nie in Chemnitz « . Reportaža iz problematičnega mesta, ki se pripravlja na Evropsko prestolnico kulture

EVA SUŠNIK

Jurij Krpan: » EPK je samo začetek, da bi se v teh dveh mestih, ki sta obsojeni na pozabo, nekaj spremenilo «

Izdajatelj:

Društvo humanistov Goriške, XXX, divizije 13a, 5000 Nova Gorica

Odgovorni In glavni urednik:

Martin Hergouth

Uredniški odbor:

Bojan Albahari, Igor Harb, Peter Jerman, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Luka Lisjak Gabrijelčič, Katja Pahor, Maks Valenčič

Likovna urednica:

Katja Pahor

Izvedbeno oblikovanje:

Lucija Zucchiati

Lektura:

Lektoriranje Baza, Jezikovna zadruga Soglasnik, Martin Hergouth, Irena gajić, Neja Repe

Leto izida in natisa:

ZIMA 2023

ISSN

2232-2582