Pojma liberalizem in liberalnost v zadnjem času doživljata čudno usodo. V devetdesetih letih in še na začetku tisočletja se je liberalizem zdel nesporni zgodovinski zmagovalec v tekmi političnih ideologij (v Sloveniji se je ta konsenz dobil tudi institucionalno utelešenje v sedaj že mitološki LDS), pa četudi je bil opazno manj odločna in slikovita ideologija od konkurence.V zadnjem desetletju se je to hitro spremenilo. Liberalna hegemonija je notorično skrhana. “Liberal(ec)” je postala priljubljena zmerljivka tako na levi kot na desni strani političnega spektra. Nenavadno tu je, da je v teh primerih liberalno napadana z različnih smeri: levico moti razpuščena mlačnost in konformističnost liberalne politike. Desnico moti domnevna fanatična volja po uveljavljanju dogmatskih načel politične korektnosti. Ali torej še vemo, o čem govorimo, ko govorimo o liberalnosti in liberalizmu?
V tematskem sklopu o liberalizmu bomo za začetek uredili misli in organizirati večpomenskost pojma: V kakšnih razmerjih so klasični politični liberalizem, ekonomski liberalizem, neoliberalizem in sodobna “woke” liberalnost? Je liberalizem naiven in preživet? Ali pa so današnji vztrajni napadi na liberalizem prej znak, da je neumoren – da je že postal samoumeven in neodpravljiv horizont političnega življenja?
Te dvoumnosti izvirajo iz nedoločenosti in abstraktnosti samega ideala svobode, na katerem naj bi stal liberalizem. Sama ideja svobode se lomi ob novih izzivih sodobnosti, kot je bila denimo pandemija covid-19, in s tem nakazuje na morebitne prihodnje reorganizacije političnega prostora. Tako nas zanima tudi, kaj si lahko obetamo ob še radikalnejših izzivih, ki jih napoveduje tehnološki napredek, predvsem napredek umetne inteligence? Kaj se s humanistično idejo svobode zgodi v svetu, ki vključuje nečloveške in postčloveške akterje?
Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 15. 8. 2023. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti naslov.
Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Prispevki naj bodo dolgi med 10 in 20 tisoč znakov (s presledki).
Pred pisanjem si preberite slogovni vodič Razpotij (najdete ga na spletni strani).
Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).