Državljanska vojna je eden najstarejših političnih konceptov. V antični Grčiji je stasis – pojem, ki označuje vdor nasilja v politično skupnost – služil kot eno najpogostejših izhodišč razmišljanj o politični ureditvi. Želja po preprečitvi stasis je botrovala tudi Solonovim reformam, v katerih vidimo zarodek atenske demokracije. Državljanska vojna je tudi izhodišče Hobbesove teoretizicije države, enega od temeljev sodobne liberalne politične misli. Čeprav izkušnja državljanske vojne tiči v samem jedru zahodnih političnih pojmov, pa danes še vedno drži trditev Giorgia Agambena izpred 20 let, da »povsem manjka vsakršna doktrina državljanske vojne«. To je še zlasti očitno, če za primerjavo vzamemo obsežno mednarodnopravno normiranje vojne, obrambne študije in teorije vojne. Državljanska vojna, po drugi strani, ostaja slabo artikulirana fantazma našega političnega imaginarija: grožnja, ki visi nad slehernim političnim redom, pogosto pa tudi kot zgodovinska izkušnja, ki vzbuja tesnobo in razgreva strasti; le redko pa je predmet resnih in umirjenih poskusov kontekstualizacije in historizacije, ki nam bi pomagali k razumevanju okoliščin, ki sprožijo njen nastanek, in dinamik njenega poteka.
Na Slovenskem, kjer je državljanska vojna pogosta tema diskusij o zgodovini, nimamo niti osnovnega konsenza, ali smo državljansko vojno sploh imeli – kar je samo po sebi znak globokega spora o osnovnih koordinatah naše zgodovinske izkušnje. K zaprtosti naših razprav pripomore tudi nepoznavanje širšega konteksta. Le redki namreč vedo, da je večina evropskih držav, od Anglije do Finske, od Španije do Švice, od Grčije do Irske, imela svojo državljansko vojno.
Poletno številko Razpotij bomo posvetili državljanski vojni. Temo želimo deministificirati in jo prikazati v primerjalni zgodovinski in teoretski analizi. Dobrodošli so zgodovinski povzetki primerov državljanskih vojn iz evropske in svetovne zgodovine, pri čemer nas zlasti zanima dinamika in družbeni konteksti, ki botrujejo njenemu izbruhu. Iščemo tudi analize pojmovanja fenomena državljanske vojne v teoretskih tekstih. In nenazadnje, iščemo tudi tekste, ki bi v novi luči osvetlili izkušnjo državljanske vojne na Slovenskem oziroma analizirali historični ter politični diskurz okoli nje.
Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 12. 5. 2024. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti naslov.
Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Prispevki naj bodo dolgi med 10 in 20 tisoč znakov (s presledki).
Pred pisanjem si preberite slogovni vodič Razpotij
Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).