Revija Razpotja in Društvo humanistov Goriške v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 letos gostita tradicionalno konferenco vseevropske mreže kulturnih revij Eurozine.
Tema letošnje konference je Prevajati kulture – kulture v prevajanju (Translating Cultures – Cultures of Translation).
Javni del konference bo potekal v petek, 7., in soboto, 8. novembra, v prostorih EPICentra na Trgu Evrope v Novi Goric
Konferenco bo v petek, 7. 11., ob 18h, otvorila ugledna ameriška zgodovinarka Marci Shore s predavanjem o »Srečanju na obmejnih območjih: prevajanje in možnosti ter nezmožnosti razumevanja v distopičnem svetu«. Dogodek bo potekal v angleščini s simultanim prevajanjem v slovenščino.
Vse okrogle mize in uvodno predavanje so odprte za javnost. Vstop je prost. Toplo vas vabimo k udeležbi.
O konferenci
Konferenca, ki črpa navdih iz večjezične in večnacionalne identitete čezmejnih »mest dvojčic« Nove Gorice in Gorice, se vrača k ideji, ki je v središču vseevropskega projekta Eurozine: prevajanje kot sredstvo za oblikovanje transnacionalne javne sfere.
Ko se je Eurozine leta 2003 sestal v Beogradu, da bi razpravljal o temi »Evropa in Balkan: Politika prevajanja«, so bile v središču razprave politične razsežnosti prevajanja. Spomin na nasilje, ki je spremljalo razpad Jugoslavije, je bil še živ, »diskursivni obrat« v humanistiki in družboslovju je doživljal svoje indijansko poletje, in prevajanje se zdelo kot »osrednja metafora našega časa«. Prevajanje je bilo razumljeno kot »medkulturna praksa«, kot spoprijemanje z razlikami, ki se izogiba pastem identitetnega esencializma.
Ali to razumevanje po več kot dveh desetletjih še vedno velja? Lahko v času, ko je racionalistično zaupanje v javno sfero v globoki krizi, prevajanje še vedno služi kot metafora družbenega napredka? Ali je v času vse ostrejših kulturnih bojev, nacionalističnega revanšizma, zdrsa v avtoritarnem, jezikovne homogenizacije in tehnološke hiperakceleracije potrebna bolj utilitaristična definicija prevajanja? Ali pa prav ti izzivi terjajo radikalno kritiko identitete in identitetnih politik – kritiko, ki, podobno kot po vojnah v 90. letih in na začetku 21. stoletja, izhaja iz teorij jezika in tekstualnosti?
Na točki, kjer se srečujeta dve državi in se dve mesti prelivate ena v drugo, bo vseevropska mreža Eurozine ponovno ocenila vlogo prevajanja pri oblikovanju transnacionalne javne sfere. Naš cilj bo raziskati, kako nam prevajanje, razumljeno v prenesenem in funkcionalnem smislu, lahko pomaga pri soočanju s sedanjostjo.
Štiri okrogle mize bodo obravnavale literarne in jezikovne vidike prevajanja, vselej pereče probleme kulturne moči in ideologije, kakor tudi izjemno aktualna vprašanja o vplivu umetne inteligence na prevajalsko prakso ter, širše gledano, transnacionalni kulturni diskurz.
Program
Petek, 7. 11., 18.00–19.45
Uvodni nagovori in predavanje
Marci Shore: Srečanje na obmejnih območjih: prevajanje in možnosti ter nezmožnosti razumevanja v distopičnem svetu
»Vse je prevajanje,« alles ist Übertragung, je v intervjuju za nemški medij pred desetimi leti dejal ukrajinski prevajalec in psihoanalitik Jurko Prohasko. Kot pa vemo, ne obstaja brezhibno prevajanje, tako kot ne obstaja brezhibna metafora ali brezhibna primerjava. Če hočemo Drugega razumeti neposredno, popolno in brezhibno, zato zapademo v utopično iluzijo, ki se lahko sprevrže v totalitarno in distopično utvaro. Toda dejstvo, da popolno razumevanje ni mogoče, še ne pomeni, da je nemogoče razumevanje kot tako. Umetnosti in književnost nam sporočate, da je razumevanje Drugega vendar mogoče – in prav obmejna območja nas učijo, da je kljub nesporazumom in trenjem med različnimi interpretacijami tudi vselej nujno.
Marci Shore je ameriška zgodovinarka, esejistka in prevajalka. Je profesorica intelektualne zgodovine na Univerzi v Torontu. Je strokovnjakinja za zgodovino za politično misel in kulturno zgodovino srednje in vzhodne Evrope, s poudarkom na fenomenologiji in marksizmu. Je avtorica dveh monografij o intelektualni zgodovini Poljske v 20. stoletju (Caviar and Ashes: A Warsaw Generation’s Life and Death in Marxism, 1918–1968; Yale University Press, 2006 ter The Taste of Ashes, Crown Books/Random House, 2013) in knjige o revoluciji na kijevskem Majdanu l. 2013–14 (The Ukrainian Night: An Intimate History of Revolution; Yale University Press, 2017).
Predavanju bo sledil pogovor z avtorico, ki ga bo vodil Luka Lisjak Gabrijelčič.
Sobota, 8. 11.
PANEL 1: 09.30–11.00
Smeri potovanja: Literarno prevajanje in kulturna moč
Panel združuje literarne prevajalce, kulturne teoretike in urednike revij v razpravi o tem, kako se odnosi kulturne moči odražajo v praksi literarnega prevajanja in jih obenem izzivajo. Razprava se bo začela s širšimi vprašanji o literaturi in kulturni moči, nato pa se bo preusmerila na konkretne primere hegemonističnega in protihegemonističnega prevajanja.
Sodelujoči:
Kateryna Botanova, kulturna kritičarka, avtorica in kuratorka (Basel, Kijev)
Jordan Elgrably, pisatelj, prevajalec in odgovorni urednik revije Markaz Review (Montpellier in Kalifornija)
Erica Johnson Debeljak, pisateljica, esejistka in prevajalka (Ljubljana)
Moderatorka: Ann Ighe, zgodovinarka, urednica revije Ord&Bild, uredniški odbor Eurozine (Göteborg, Švedska)
—
PANEL 2: 11.30–13.00
Kulture z omejitvami: manjšinski jeziki in prevajanje
Panel raziskuje, kako večjezične skupnosti obravnavajo odnose med manjšinskimi in večinskimi jeziki ter vlogo prevajanja v teh odnosih. Izhodišče pogovora bo večjezična identiteta Nove Gorice in Gorice, kulturni novinarji in jezikoslovci pa bodo razpravljali o vprašanjih, povezanih z jezikovnimi pravicami, zastopanostjo in zaščito manjšinskih jezikov v različnih družbenih razmerjih.
Sodelujoči:
Elin Haf Gruffydd Jones, direktorica Centre for Advanced Celtic and Welsh Studies, Univerza v Walesu
Marco Stolfo, zgodovinar politične misli in strokovnjak za manjšinske jezike, Univerza v Vidmu
Sofiya Zahova, direktorica Vigdis International Centre for Multilingualism and Intercultural Understanding, UNESCO C2C, Univerza v Islandiji
Moderatorka: Martina Kafol, avtorica in prevajalka (Trst)
—
PANEL 3: 14.30–16.00
Prevajati tiranijo: transferji avtoritarnih sistemov
Pojem prevajanja lahko uporabimo za razumevanje procesov, prek katerih se prenašajo politične ideje, ideologije in prakse. Panel, ki združuje zgodovinarje in novinarje, bo raziskal »prevod« avtoritarnih politik na regionalni in globalni ravni. Cilj ni primerjati avtoritarizme kot abstraktne sisteme, temveč identificirati konkretne in organske procese prenosa in izmenjave avtoritarnih praks.
Sodelujoči:
Stefano Bottoni, zgodovinar, izredni profesor na Univerzi v Firencah (Budimpešta in Firence)
Hamit Bozarslan, zgodovinar in politolog, EHESS (Pariz)
Marci Shore, intelektualna in kulturna zgodovinarka, Univerza v Torontu
Moderator: Luka Lisjak Gabrijelčič, zgodovinar in kolumnist, odgovorni urednik Razpotij, uredniški odbor Eurozine
—
PANEL 4: 16.30–18.00
Transnacionalne javne sfere v dobi umetne inteligence: prevajanje in tehnološke spremembe
Nevronsko strojno prevajanje ne bi obstajalo brez dostopa do dela prevajalcev. Toda kako orodja za prevajanje z umetno inteligenco spreminjajo funkcijo prevajanja? Kako vsesplošna prisotnost umetne inteligence vpliva na oblikovanje transnacionalnih javnosti? In kako »revolucioniranje« prevajanja z umetno inteligenco vpliva na etiko ustvarjanja kulturnih vsebin? Prevajalci in raziskovalci ponujajo odgovore na ta vprašanja in iz tega izpeljujejo zaključke, zlasti za kulturne revije.
Sodelujoči:
Florian Cramer, profesor na Univerzi Willem de Kooning (Rotterdam)
Claudia Hamm, književna prevajalka, pisateljica in gledališka režiserka (Berlin)
Tanja Petrič, književna prevajalka in kritičarka, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, uredniški odbor revije Sodobnost (Ljubljana)
Moderator: Igor Harb, prevajalec in filmski kritik, uredniški odbor Razpotij (Ljubljana)