Prijatelji! Vsak popotnik si kdaj zasluži počitek. Tudi revija Razpotja je po svojem potovanju zadnjih nekaj mesecev prebila v obcestni krčmi in si nabirala moči. Toda potovanje še zdaleč ni končano – spomnimo se prvega verza popotnika Bilba, ki si v Tolkienovem Hobitu na poti domov zapoje »Poti pa nikdar konec ni …«
In res je ni konec. Revija Razpotja se v drugi polovici 2026 – z vašo dragoceno pomočjo, seveda – vrača z osveženimi in tudi čisto svežimi močmi, spočita in pripravljena na nove izzive, ki ji pridejo naproti. Zagon, ki ga bo potrebovala, bo tudi v fizični obliki predstavljala nova številka, ki bo tokrat kar dvojna.
Vabimo vas, da (p)ostanete nepogrešljivi del naše revije in si vzamete čas, da svoje misli o kulturi, tehnologiji, politiki, ideologiji, umetnosti in drugih sorodnih temah, ki spajajo in razdružujejo pota človeštva, prispevate tudi tokrat. Da pospremimo novi zagon revije Razpotja, sta vam tokrat na voljo dve temi.
Tema #1: Upor
»Grad gori, grof beži, vino teče, naj še teče kri!« Mile Klopčič je s tem verzom iz Puntarske slovenskemu narodu dodal uporniško identiteto, pa čeprav so se kmečki upori, ki so pesem navdihnili, odvijali že stoletja, preden je sploh obstajala ideja Slovenije ali narodov kot takih. Zadnjih devetdeset let pa je del naše zavesti, in ravno toliko časa tudi britanske, boj proti fašizmu, saj so istega leta protestniki na londonskem Cable Streetu ustavili parado fašistov z glasnimi vzkliki »No pasarán!«. Dogodek je upodobljen na slovitem muralu v mestni hiši Sv. Jurija v East Endu in je služil kot jasen signal britanske umestitve na globalnem političnem zemljevidu. Po drugi strani se je prav istega leta prav proti britanskemu kolonializmu začel velik upor v Palestini, v Španiji pa je to leto zaznamoval začetek krvave državljanske vojne.
Vse kaže, da živimo v še bolj viharnih časih kot takrat, zato smo prvo temo dvojne številke Razpotij posvetili konceptu upora. Kateri upori so ključno preusmerili tok zgodovine? Katere metode upora so najučinkovitejše na dolgi rok in katere so najustreznejše za sodobne tehnologije in v novodobnih družbenih strukturah? Kdo so tisti, ki se dandanes upirajo in proti komu? Katere ideologije so najbolj primeren »pogon« upora in katere najmanj?
Tema #2: Sodobnost Srečka Kosovela
Srečko Kosovel, katerega 100-letnico smrti obeležujemo konec maja letos, je eden izmed redkih slovenskih avtorjev, ki ne preneha biti popularen. Čeprav ni izdal ničesar za časa svojega življenja, že vsa dolga desetletja izhajajo njegove knjige, kjer se vsakih deset let odkriva nov aspekt tega širokega, izredno ustvarjalnega avtorja. Kosovela lahko doživimo kot liričnega pesnika, kot pesnika otroške literature, kot ustvarjalca literarne podobe Krasa, kot pesnika eksistencializma, kot avantgardista, političnega antivizionarja … vsak bralec lahko ima svojega Kosovela.
Vendar njegove popularnosti ne moremo razložiti zgolj z vedno novim odkrivanjem njegove pesniške zapuščine, temveč ker – tako se zdi – ostaja vsaki generaciji vedno znova aktualen. Njegova poezija se vedno znova prilega občutenju časa in zato ostaja priljubljen tudi pri mladih. V tokratni številki Razpotja se sprašujemo o aktualnosti Kosovela v moderni dobi. Nam zmore njegovo pesniško ustvarjanje dati ključ do razumevanja današnjega časa? V čem je kraški pesnik danes sodoben?
– – – – – – – – – – – – – – – –
Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 15. junija. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti naslov.
Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Prispevki naj bodo dolgi med 10 in 20 tisoč znakov (s presledki).
Pred pisanjem si preberite slogovni vodič Razpotij.
Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).
Izjemno veseli smo, da boste ponovno na pot pospremili naša Razpotja. Pot ima namreč smisel le, dokler potujete z nami.
Uredniška ekipa Razpotja