Številka 56 Poletje 2024

Državljanska vojna

Naroči

Uvodnik

Kako strašná slepota je človeka

Kljub odporu, ki ga moderni ljudje čutimo do vojne, nam ni težko razumeti, zakaj dve državi posežeta po orožju, da bi razrešili spore ali uveljavili svojo voljo. Ko moramo razložiti, zakaj je Rusija napadla Ukrajino, naletimo na enako racionalnost, v imenu katere je Mussolini napadel Grčijo ali, če gremo dlje nazaj v zgodovino novoveških držav, Prusija Friderika Velikega avstrijsko monarhijo Marije Terezije. Spreminja se seveda pripravljenost sodobnikov, da pristanejo na takšno racionalnost, zlasti, če so se navadili svoje interese uveljavljati na subtilnejše načine in spore razreševati z manj uničujočimi sredstvi.

Državljanska vojna pa vselej potrebuje poglobljeno razlago – in pogosto se zdi, da ni nobena dovolj globoka. Preden se dokopljemo do interpretacije, ki bi potešila našo željo po razumevanju, trčimo ob neko temno zapreko v človeški duši, na tisto slepo strankarsko strast, ki jo je Dante srečal v peklu. In res: strasti, ki jih razplamti državljanska vojna, pogosto preživijo njene akterje. Težnji, da bi se travme državljanske vojne čimprej pozabile, je zoperstavljena vztrajnost, s katero se ljudje vedno znova vračajo k njej.

David Armitage v knjigi Civil Wars: A History in Ideas (2017) opozarja na priljubljenost, ki jo je dolga stoletja užival danes precej pozabljeni rimski pesnik Lukan. V srednjem veku je malokateri antični klasik doživel toliko prevodov v ljudske jezike kot Lukanov ep Pharsalia, znan tudi kot De Bello Civili (O državljanski vojni). Lukan je bil intelektualec na Neronovem dvoru, ki je, tako kot njegov stric Seneka, postal žrtev cesarjevega despotizma. V vse bolj paranoičnem ozračju Neronovega Rima je v realističnem slogu opisoval dogodke izpred sto let, vojno med Cezarjem in Pompejem, a njegovi verzi so se vzvratno brali kot preroška napoved sesutja državljanskega miru po Neronovem padcu, v »letu štirih cesarjev«. Lukan je imel velik vpliv na trend v zahodni politični misli, ki vidi tesno povezavo med tiranijo in razkrojem državljanske vezi. Nihče ne more ostati brezbrižen do grehov oblastnikov, saj njihove posledice prej ali slej dosežejo vse, je opozarjal Lukanov občudovalec Dante.

Na ozadju groze, ki jo vzbuja državljanska vojna, se tako izrisuje normativni ideal nenasilne politične skupnosti. Seveda pa je razmejitev takšne skupnosti vedno problematična: tako navzven, proti »barbarom«, kot navznoter, med svobodnimi člani demosa in drugorazrednimi ali celo brezpravnimi skupinami. To distinkcijo je demokracija načeloma odpravila, ostaja pa razlikovanje med zakonitim in nezakonitim početjem; meje med njima pa so pogosto odraz enostranske volje močnejšega in tako ostajajo pomemben vzrok za izbruh državljanskih vojn.

Obstaja pa še drug trend, ki državljansko vojno vidi kot logični izid politične kakofonije, zdravilo zanjo pa v podreditvi absolutni avtoriteti. Ti viziji sta v Angliji 17. stoletja silovito trčili v prvi moderni državljanski vojni. Iz njene izkušnje je nastal Hobbesov Leviatan, ki ni le apologija absolutne oblasti, temveč tudi začetek teorije družbene pogodbe in moderne države. Na nasprotni, protiabsolutistični strani, pa se je v angleški pravni misli in praksi razvila tradicija, ki je v naslednjem stoletju vzpostavila prve učinkovite varovalke proti zlorabam oblasti, te pa so postale vzor sodobnim demokracijam.

V času, ko sta se trenda – tako na globalni ravni kot znotraj posameznih držav – spet znašla v nevarni koliziji, lahko spomnimo na besede Hannah Arendt v knjigi O revoluciji: »Sleherno bratstvo, ki so ga bili ljudje zmožni, je zraslo iz bratomorstva, vsaka politična organizacija, ki so jo ljudje kdaj vzpostavili, je imela svoj izvor v zločinu.«

LUKA LISJAK GABRIJELČIČ

Kazalo vsebine

Državljanska vojna

Thomas Hobbes

O stvareh, ki oslabijo ali vodijo v razpad države

Rok Ribič

O državljanskih spopadih in prevratih v letu štirih cesarjev

Aleš Maver

Životarjenje Slovenije iz duha državljanske vojne

Kazimir Kolar

Nekaj pogledov na domobranstvo in partizanstvo

Haydar Salman

Udomačiti razkol. Realnost in romanca v romanu Waverly Walterja Scotta

Sami Al-Daghistani

Fitna: državljanska vojna v Islamu

Martin Bele

Prepirljivi vojvoda in umorjeni kralj

Andreja Cimprič

Državljanska vojna, ki to ni. Problem fajde kot vstop v revizijo fevdalne družbe

Miroslav Griško

Črni raj

Komentar

Luka Lisjak Gabrijelčič

Kar se danes misli

Martin Hergouth

Status quo

Ljubljanski manifest

Miha Kosovel

Ljubljanski manifest ali o branju v času hipertekstualnosti

Ljubljanski manifest

Ljubljanski manifest ali o branju na višji ravni

Miha Kosovel

Kaj pomeni brati

Exlibris

Anja Zidar

Pregled leposlovja

Vizkultura

Igor Harb

Državljanska vojna: pod grozovitostmi skrit mladostniški optimizem

Evropske volitve 2024

Henrique Tizzot

Spremembe v evropski politični krajini: povezovanje skrajne desnice in neoliberalni trendi

Peter Jerman

Psi lajajo, evropska karavana gre naprej

Kulturna seznanitev

Enea Kavčič

Taylor Swift je inženirka. Dekonstruiranje njene slave z analizo odnosa z oboževalci

Tinca Lukan

SWY

Refleksija

Aljoša Kravanja

Columbo: protitehnika

Zadnja stran

Nienna

Ženska se (ne) rodi

Izdajatelj:

Društvo humanistov Goriške, XXX, divizije 13a, 5000 Nova Gorica

Odgovorni In glavni urednik:

Luka Lisjak Gabrijelčič, Maks Valenčič

Uredniški odbor:

Bojan Albahari, Igor Harb, Peter Jerman, Blaž Kosovel, Miha Kosovel, Aljoša Kravanja, Katja Pahor, Martin Hergouth

Likovna urednica:

Katja Pahor

Izvedbeno oblikovanje:

Lucija Zucchiati

Lektura:

Lektoriranje Baza, Jezikovna zadruga Soglasnik, Bojan Albahari, Igor Harb, Davorin Juhart

Leto izida in natisa:

Poletje 2024

ISSN

2232-2582