Uvodnik
Manifest
Kot temo desete, jubilejne edicije festivala Mesto knjige smo izbrali manifest. Zakaj manifest in kaj sploh mislimo s tem?
Letos obeležujemo stoletnico Kosovelovega Manifesta. Vendar to ni bil običajen manifest. Ni nagovarjal ljudstev in narodov, kot so to počeli znamenitejši manifesti tiste dobe, temveč posameznika in njegovo osvoboditev od mehanik in nabojev.
Obenem se oziramo tudi na Manifest o poglobljenem branju, ki je bil pred dvema letoma predstavljen na frankfurtskem knjižnem sejmu. Ta poudarja, da branje ni samo pot k samouresničitvi ali vseživljenjskemu učenju. Branje, čeprav osamljena aktivnost, je izrednega pomena na medosebni ravni. Je tisto, kar oblikuje naš odnos do drugega in celo postavlja temelje demokracije.
Manifest govori o dveh načinih branja. Najprej o nestrateškem branju – to je branje zahtevnejših, kompleksnih besedil: poezije, proze, filozofije, znanosti, celo matematike in logike. Takšno branje širi naše obzorje, nas uči besedišča za razumevanje sveta, nas uči empatije, ker dovolimo, da svet vidimo skozi oči nekoga drugega. Omogoči, da se v naši notranjosti odvijajo raznolike notranjosti drugih ljudi.
Drugi način, ki ga manifest poudarja, je dolgotrajno branje – branje, ki zahteva kondicijo mišljenja. To pomeni vztrajnost, koncentracijo, sposobnost, da misel ne razpade ob prvem motečem faktorju. Zmožnost dolgotrajnega branja ni samo vaja duha, ampak temelj aktivnega državljanstva.
Vendar besedo manifest lahko beremo tudi v drugačnih oblikah.
Lahko jo jemljemo v glagolski obliki: manifestirati. Tudi literarni festival je manifestacija. Je izraz skupine ljudi, ki želi mestu in svetu pokazati, da nam gre za druženje, pogovarjanje o temah, ki jih imamo za pomembne. Da poskušamo razumeti svet – in ga izboljšati.
Da se nekaj manifestira, pomeni, da se nam nekaj predaja, pokaže, postane očitno. Manifestum v latinščini pomeni jasno, očitno, »z roko dosegljivo«.
A morda je prav to v današnjem času najtežje: videti tisto, kar imamo pred nosom. V dobi virtualizacije našega vsakdana ter nasičenja podob in besedil, ki jih ustvarja umetna inteligenca, je največji izziv ravno vrniti se na realna tla. Soočiti se z realnostjo.
In tu se pokaže naloga literature, naloga branja, naloga takšnih manifestacij – festivalov. Pomagajo nam misliti svet zunaj udomačenih kategorij in vsiljenih konceptov. Tako za posameznika kot za skupnost so proces, v katerem zmore – če povemo po sokratsko – spoznati samo sebe.
Manifest, ki smo ga z različnimi gosti sestavljali v minulem letu, je svojevrstni manifest našega prostora – Goriške – sestavljen pretežno iz avtorjev, ki v njem ne živijo. Je proces razumevanja samega sebe preko izkušnje drugih, in obratno, sporočilo, ki ga mi pošiljamo svetu.
Skozi celotno leto, in najintenzivneje med osmimi dnevi jubilejnega 10. festivala Mesto knjige, smo se dotaknili vseh tem, ki smo jih v preteklosti imeli v fokusu. Te teme izhajajo iz življenja prostora, vendar nagovarjajo nek globalen aspekt. Teme, kot so, denimo, jezik in večjezičnost, obrobje proti središču, tragične družinske zgodbe na prelomu in propadu imperijev, vprašanje izseljenstva, kolonializma, vojnih tragedij in, nenazadnje, spopadanja z mnogokrat odtujujočo silo vseprisotne virtualnosti sveta. Z vsemi zanimivimi pogovori bi lahko napolnili nekaj debelejših knjig. Na sledečih straneh vam ponujamo le majhen vpogled v dogajanje. Krajši izbor avtorjev, ki razmišljajo o teh perečih temah sodobnosti in kako se z njimi soočiti. Noben manifest namreč ni le pogled nazaj, temveč mora odpreti pot za razmislek, usmerjen v bodočnost. In ravno bodočnost je tisto, kar nam danes primanjkuje. ×
Kazalo vsebine
Manifest
Nova stvarnost
Srečanja v obmejnih prostorih
Vtisi o Novi Gorici
Ustvarjati v večjezičnih okoljih
Manifest
O pomenu kulture v času vojne
Zavedanje lahko nekega dne ustavi vojne
Da je še drugačni svet
Komičnost je srhljivost drugih
Manifest