Filmska zgodba mlade režiserke Alice Rohrwacher nas na prvinski in realističen način popelje na podeželje. Slišimo brenčanje čebel, šepet vetra, odmev prihajajoče nevihte in utrip orodja. Pred nami se neposredno odpre svet temperamentne nemško-italijanske družine, njena gonilna sila je najstniška hčerka Gelsomina. Gledalec jih spremlja pri vsakodnevnih opravilih, opravljanju človeških potreb, pohajanju po naravi, prepirih in objemih. To je tudi oda čebelam, medu, delu in kmečkemu življenju. Prav vsi družinski člani čutijo pravo strahospoštovanje do čebeljih izdelkov. Čebela predstavlja simbol marljivosti in garaštva, ki ga v večji ali manjši meri vidimo tudi pri človeških protagonistih zgodbe. Njihovo tuzemsko bivanje je skromno, delovno, v sožitju z naravo, a prav zato svobodno.
Čudesa na podeželju
Mirne in utečene dneve zmoti televizijska ekipa, ki kot deus ex machina pade v naravno okolje. Drug ob drugega trčita dva svetova – kič in priroda. Zamajejo se temelji tradicije. Odločna in klena dvanajstletnica Gelsomina se navduši nad prišleki in tekmovanjem z banalnim imenom »Dežela čudes«, pri katerem izbirajo najbolj tradicionalne pridelovalce oziroma kmetovalce. Duša oddaje je ceneno opravljena in z bleščicami ozaljšana hostesa Milly, ki jo odlično upodobi italijanska senzualna diva Monica Bellucci.
Vizualna umetnina, ki se spogleduje z biografijo, je povest o odraščanju, novodobnih pridelovalcih, boju z zakoni in pesticidi, družinska freska in nekakšen grenko-sladki homage Umbriji in Toskani.
Čudesa se spogledujejo z italijanskim neorealizmom; tu in tam jih zapolnijo simboli, eksotični elementi ali fellinijevske figure. Glavno junakinjo Gelsomino je prepričljivo upodobila neizkušena Maria Alexandra Lungu, kot njena mama pa je nastopila italijanska igralka Alba Rohrwacher, ki je režiserkina sestra. Od začetka do konca lep filmski izdelek za vse ljubitelje umetniškega filma. Pozor – kdor bo v njem iskal osladno podeželsko idilo, patetiko ali romantiko, jih zlepa ne bo našel.