Igra

Medtem ko svet dušita dve vojni in z nelagodjem pričakujemo rezultate prihajajočih volitev v EU in ZDA, ko nam podnebne spremembe servirajo nedojemljiva neurja, ko domači nepremičninski trg dosega za večino nedosegljive zneske, ko inflacija lomasti v sozvočju s prekarizacijo in ko se zdi, da, če citiramo irskega pesnika Williama Butlerja Yeatsa, najboljši omahujejo, a najslabši žehtijo od strastne silovitosti, smo v Razpotjih izbrali temo »igra«. A ne zato, da bi tudi mi pripomogli k vsesplošnemu odvračanju pozornosti od težav in predvsem od rešitev, temveč da poiščemo vpogled v delovanje sveta. Kot smo zapisali v pozivu za prispevke, sloviti citat iz Svetega pisma za igre ne drži več: »Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega.« (1 Kor 13). Igre niso več nekaj otroškega, temveč so vseprisotne. Politika je zgolj teorija iger, poslovni procesi na delovnih mestih so igrificirani, peščica naftnih korporacij pa se ob podpori drugih industrij in mnogih držav igra z možnostjo preživetja planeta, kot ga poznamo. A po drugi strani vse bolj ugotavljamo, kar smo vedeli že kot otroci: da so igre lahko koristne, saj se skoznje učimo in rastemo. In glede na to, kako so prežele vse pore sodobnega življenja, lahko skozi igranje tudi bolje razumemo, kako deluje sodobni svet. Igre v vseh oblikah tako niso orožje za množično odvrnitev pozornosti, temveč orodje, ki nam lahko koristi za preživetje in z uporabo katerega se zbližamo z drugimi. Rimski pesnik Juvenal je v začetku drugega stoletja v Satirah zapisal slovito frazo kruha in iger, s katero je kritiziral politično stanje Rimskega cesarstva, v katerem je množica, ki je nekoč imela moč ustoličiti vodje, sedaj podložna, zadovoljna s (poceni) zabavo in hrano, ki ji jo nakloni cesar. Danes smo v drugačni situaciji. Res je, vzvodi moči skozi medije in druge kanale še vedno izkoriščajo kratko pozornost množic in nas skušajo usmerjati s poceni zabavo, televizijo, družbenimi omrežji in (vse manj) poceni hrano. A v svetu, ki ga prevevajo igre v vseh oblikah, postajajo ti rokohitrski triki vse bolj predvidljivi in očitni. Morda kmalu nastopi čas za neko novo igro, a da bi jih lahko igrali bolj enakopravno, jih moramo najprej razumeti.