V zvezi s starostjo, staranjem, zorenjem in odraščanjem naš čas pozna vrsto protislovij.
V starem svetu, v tradicionalnih družbah je starost imela vzvišen status, o čemer še vedno pričajo izrazi kot sta »starešina«, »starosta« ali latinski »senat«. Mnoge preobrazbe moderne dobe so privilegije starosti dodobra skrhale: specializacija znanj, institucionaliziran izobraževalni sistem, množični mediji, vse hitrejše kulturne spremembe, ki zahtevajo vztrajne napore, da ostanemo v koraku s časom. Vse to je pripomoglo k temu, da tisto, kar pridobimo zgolj z dolgim življenjem – živ spomin in izkušnje –, samo po sebi pomeni vse manj. Namesto tega je modernost vzpostavila kult mladosti in vitalnosti.
Toda obenem je ravno moderna doba porodila pogoje za podaljševanje življenjske dobe in padec rodnosti, kar pripelje do sveta, v katerem je starosti relativno vse več. In tudi če danes ne verjamemo več zares v voditeljsko modrost starosti, pa to ne pomeni, da so starejši tudi realno brez moči. Nasprotno, v zadnjem času so pogosta opažanja (najbolj očitno v zvezi s prihajajočimi predsedniškimi volitvami v ZDA), da mlajše generacije ne morejo ali nočejo nadomestiti starejših, tudi ko bi to že pričakovali. Nasploh se je v zadnjih desetletjih vse pogosteje omenjalo generacije in (baby boomers, gen-X, milenijci, gen-Z) in konflikte med njimi, ki izhajajo iz dramatično različnih družbenih pogojev, v katerih so začenjale svoja življenja in kariere.
Prognoza obrnjene demografske piramide že nekaj časa visi nad večino razvitejših družb in počasi postaja realnost po vsem razvitem svetu. Kako dobro smo pripravljeni na izzive – socialne, ekonomske, kulturne in politične, ki jih to prinaša? Kaj si lahko obetamo od medicine? Kakšna bo prihodnost ideje o prostovoljnem končanju življenja?
Vaše prispevke sprejemamo na urednistvo@razpotja.si do 15. septembra. Zaželeno je, da se z idejo za pisanje predhodno oglasite uredništvu na isti naslov.
Poleg tematskih člankov sprejemamo tudi druge članke s področij kulture, humanistike, zgodovine, znanosti in tehnologije, družbe in politike. Prispevki naj bodo dolgi med 10 in 20 tisoč znakov (s presledki).
Pred pisanjem si preberite slogovni vodič Razpotij.
Vsi objavljeni članki so honorirani (od 80€ do 150€ bruto, odvisno od dolžine).